|
APRILSKO SREČANJE Z GOSTOM
|
OKROGLA MIZA - POROČILO
V sredo,
21. aprila 2010, je Slovenska panevropska mladina v
sodelovanju s Fakulteto za družbene vede organizirala
okroglo mizo z naslovom »Vode, spregledani dejavnik v
mednarodnih odnosih?«. Tokratni gost je bil mag. Zlatko
Mikulič, hidrološki svetovalec Slovenije pri Svetovni
meteorološki organizaciji (WMO).
Voda je življenjsko
pomembna tekočina. Zaradi vse večjih potreb po njej pa
postaja voda vedno bolj tudi strateško pomembna. Zato ne
preseneča dejstvo, da je voda predmet razprav v vseh
najpomembnejših mednarodnih organizacijah. Voda prav tako
kroji prihodnost nekaterih držav (npr. Izrael, Palestina,
Sirija ali Egipt) in je zato hkrati predmet mednarodnih
sporov. V svetu se 97 % vode nahaja v oceanih, 3 % pa je
sladke vode. Od tega je 2 % sladke vode ujete v ledenikih na
severnem in južnem tečaju, le 1 % pa jo ostane za
vsakodnevne potrebe prebivalstva. Največ vode se porabi v
živinoreji in za namakanje. Slovenija je glede tega
edinstven svetovni fenomen, saj imamo v primerjavi z drugimi
državami velike zaloge vode, a jo izredno malo porabimo za
prej omenjeni kmetijski panogi.
Potrebno je
izpostaviti pojem in pomen navidezne vode. Za izdelavo
določenega pridelka ali izdelka (npr. kave, plastenke ali
mikročipa) je potrebna surovina voda. S tem, ko ti izdelki
potujejo po svetu, z njimi potuje voda, ki je bila
porabljena za izdelavo tega izdelka in tej vodi rečemo
navidezna voda. Zanimivo je dejstvo, da sta Evropa in Azija
v kmetijskem sektorju neto uvoznika navidezne vode, Severna
in Južna Amerika pa neto izvoznika navidezne vode. Glede na
količino vode, ki jo imajo posamezne celine bi pričakovali
drugačno statistiko. Zanimivo je dejstvo, da je za pridelavo
1 litra kave porabimo 1120 litrov vode (to vključuje
potrebno vodo od rasti rastline do kuhanja kave).
V
mednarodnih odnosih ima voda v posameznih primerih
geostrateško pomembno vlogo ter velja kot element
suverenosti držav. Takšen je primer Izraela in Sirije ter
Libije in Egipta. V prvem primeru so Izraelci v vojni s
Sirijo leta 1963 Sirce potisnili iz Galilejskega jezera na
Golansko planoto ter tako prevzeli nadzor nad upravljanjem z
največjim rezervoarjem vode v tem delu regije. V drugem
primeru pa gre za to, da Libija prekomerno črpa in izkorišča
podzemno vodo v čezmejnem vodonosniku z Egiptom. S tem bo na
dolgi rok povzročila tako na egiptovski kot libijski strani
izčrpavanje praktično neobnovljivega vira vode v Sahari.
Ekonomska študija Univerze Keele kaže, da je Slovenija
na 14. mestu na svetu po vodnem bogastvu. Raziskava je
zajemala 5 ključnih kazalcev, na osnovi katerih so prišli do
tega podatka. Kazalci so bili: vodni viri, dostopnost vode,
zmožnost rabe vode, raba vode in varstvo okolja. Slovenija
se je najslabše pokazala v kazalniku rabe vode, kar je
posledica strukturne pomanjkljivosti Slovenije rabe vode za
kmetijsko proizvodnjo.
Slovenija ima s sosednjimi
državami na vodnem področju večinoma dobre odnose, čeprav se
pojavljajo nekatere napetosti. Najbolje Slovenija sodeluje z
Avstrijo, kar kaže dejstvo, da imata prvo gorsko čezmejno
vodno telo podzemne vode v Evropski uniji. Slovenija je že v
času Jugoslavije samostojno izvajala sporazume o Dravi in
Muri. Voda je bila tisto področje, kjer je Slovenija uživala
samostojnost že pred formalno državno osamosvojitvijo.
Prihodnost Slovenskih voda pa se skriva v smotrni
distribuciji in porabi. T. i. Slovenski vodni tok je projekt
mag. Zlatka Mikuliča, katerega ideja izhaja iz
elektrodistribucijskega omrežja. Slovenski vodni tok pomeni,
da bi Slovenija zgradila enotno vodno infrastrukturo (po
vzoru elektro omrežja), kjer bi vodo zadrževali v povirnih
predelih ter jo distribuirali po celi Sloveniji. S tem
projektom bi lahko Slovenija postala regionalna vodna sila
oziroma Kuvajt 21. stoletja.
Dejan Hribar
|
|
|
