|
MIHA VELKAVRH |
Ob predčasnih volitvah
Letošnje volite se bodo odvijale istočasno kot
20-letnica obnovitve Slovenskega panevropskega gibanja.
Panevropsko gibanje, ki je najstarejše gibanje za združeno
Evropo, ima začetek v 20. letih prejšnjega stoletja. Nastalo
je kot odgovor na strahote 1. svetovne vojne, ki je
zahtevala milijone žrtev. Slovenci smo se mu pridružili ob
samem začetka v sklopu tedanjega jugoslovanskega gibanja.
Panevropsko gibanje temelji na ideji evropske skupnosti kot
skupnega doma enakopravnih narodov, solidarnosti in
svobodnem posamezniku.
S pohodom nacizma in fašizma
so gibanja po Evropi prenehala delovati, po 2. svetovni
vojni pa so obnovila delovanje v zahodni Evropi, ne pa tudi
v komunističnem bloku. V Vzhodni Evropi so bila znova
obujena šele po padcu komunizma in nastanku samostojnih
držav in tudi v Sloveniji je ustanovitev sovpadla z
osamosvojitvijo leta 1991.
Naključje je, da letošnje
predčasne volitve sovpadajo z omenjeno obletnico Slovenskega
panevropskega gibanja, ni pa naključje, da so omenjene ideje
lahko znova zaživele šele po demokratičnih spremembah, saj
je razumljivo, da so ideji o združeni Evropi, svobodi in
demokraciji totalitarni režimi nasprotovali.
Z
vključitvijo v Evropo smo se le vrnili tja, kamor smo
spadali vso zgodovino. V Evropo kot skupnost demokratičnih
držav pa ne bi mogli, če ne bi l. 1991 dosegli demokratičnih
sprememb in vzpostavili svoje države, ki smo si jo zamislili
kot domovino, ki naj bo pravična in dobra za vse.
Ob
ustanoviti Slovenskega panevropskega gibanja l. 1991, je
bila vključitev Slovenije v Evropsko skupnost temeljni
namen. Ko je bil cilj dosežen, se je postavilo vprašanje,
kakšen smisel naj ima tako gibanje naprej.
S krizo,
ki smo ji priča in ki ni le finančna, ampak globoka kriza
temeljnih vrednot, ko gre celo za vprašanje nadaljnjega
obstoja Evropske skupnosti, je odgovor lahko en sam. Če
želimo Slovenijo kot moderno, demokratično in enakopravno
evropsko državo, se moramo vrniti k temeljnim načelom, na
katerih smo gradili državo. Ta pa so poleg demokracije,
pravne in socialne države tudi etika, čut za poštenje, čut
za dobro in zlo, solidarnost, krščanska načela torej, ki so
identiteta Evrope in vrednote Panevropskega gibanja.
Nekdanji dolgoletni nemški kancler, združitelj Nemčije,
Helmut Kohl, je pred nekaj leti na dan Evrope zapisal, da je
stoletje strašnih vojn in vseh grenkih izkušenj graditelje
»evropske hiše« pripeljalo do soglasja o človekovih
pravicah, svobodi in demokraciji in da si je »za to vizijo
vredno prizadevati tudi v prihodnje«.
Kocbek je v
Premišljevanju o Španiji zapisal: danes si ali Pilat ali
Hamlet. Tudi danes smo pred odločitvijo, pred katero si ne
moremo umiti rok, ker gre, pa naj se še tako dramatično
sliši, za vprašanje našega obstoja. Ali bomo nadaljevali po
danes prevladujočih vzorcih in metodah in zapravili državo
ali pa se vrnili k osnovnim vrednotam, na katerih smo jo
zgradili in s tem pomagali soustvariti svoj in skupen
evropski dom miru in blagostanja.
Ljubljana, 2. 11. 2011
Miha Velkavrh
P.S.
Slovenec res je čuden tič.
se iz zgodovine ni naučil
nič,
ga na volitvah zvito vabijo,
gradove v oblakih mu
obljubijo,
ko pa se izkaže, da to je kot sladkorna pena,
jamra, da zanj prava stranka ni nobena,
ker na oblasti
postanejo vsi isti,
zato gor naj bodo tisti,
ki
grebejo za sebe in še njim pustijo, da živijo
po načelu
- novci ne smrdijo.
|
|
|
