|
NOVEMBRSKO SREČANJE Z GOSTOM |
NOVEMBRSKO SREČANJE Z GOSTOM
Slovenska panevropska mladina je v četrtek, 12. novembra
2009, ob 19:00 v prostorih Slovenskega panevropskega gibanja
organizirala srečanje z dr. Matejem Accettom, docentom za
evropsko pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, z
naslovom »Lizbonska pogodba«.
Dr. Accetto je
predstavil, kaj je Lizbonska pogodba, kaj novega prinaša ter
kaj pomeni za nadaljnji institucionalni razvoj Evropske
unije. Korenine nastanka Lizbonske pogodbe je potrebno
začeti iskati v Schumanovem govoru 1950 ter v vsaki
nadaljnji evropski pogodbi posebej. Kajti Lizbonska pogodba
je projekt, ki je nastajal korak za korakom, pogodbo za
pogodbo. Vsaka evropska pogodba (Maastrichtska pogodba,
Amsterdamska pogodba, Pogodba iz Nice, neuspela Pogodba o
Ustavi za Evropo) pomeni vedno novo spremembo ali dopolnitev
prejšnje pogodbe. Tako je tudi Lizbonska pogodba, kot je
poudaril dr. Accetto, samo dopolnitev Pogodbe o Ustavi za
Evropo, bistvo oziroma vsebina pa ostajata bolj ali manj
nespremenjena. Lizbonska pogodba prinaša novo obliko
Evropske komisije, Sveta (prej Svet Evropske unije) in
Evropskega parlamenta (največje število evropskih poslancev
bo 750+1). Lizbonska pogodba uvaja tudi možnost civilne
iniciative za spremembo ali predlog pravnih aktov (na
podlagi milijon zbranih podpisov državljanov Evropske
unije). Za idejo civilne iniciative se skriva tudi t. i.
čezmejna demokracija. Lizbonska pogodba ukinja dualnost
evropske strukture (hkrati tudi Maastrichtsko tristebrno
strukturo) – Evropska skupnost in Evropska unija. Odslej bo
obstajala samo Evropska unija kot tista institucija, ki bo
imela pravno osebnost (česar do sedaj formalno ni imela).
Poleg tega je v Lizbonsko pogodbo vključena tudi Evropska
listina pravic, ki prinaša predvsem več socialnih pravic. Za
Evropsko unijo Lizbonska pogodba pomeni, da bo v zunanjih
zadevah nastopala kot en akter z predsednikom Evropskega
sveta (ki bo izvoljen za dveinpolletni mandat) in Visokim
predstavnikom za Evropske unije za zunanje zadeve in
varnostno politiko. S tem bo Evropska unija dobila tisto,
kar je nekoč zahteval Henry Kissinger, ko se je spraševal,
koga naj pokliče, če hoče govoriti Evropo.
Dejan
Hribar
Fotogalerija...
|
|
|
