EVROPSKA IDENTITETA, KULTURA IN GLOBALIZACIJA: IZZIV
ZA EVROPO
Poročilo Rim, 12. in 13. oktober 2007
Slovenska panevropska mladina se je 12. in 13. oktobra 2007
v Rimu udeležilo panevropskega srečanja pod naslovom
»Evropska identiteta, kultura in globalizacija«. Dvodnevno
srečanje je bilo sestavljeno iz treh vsebinskih sklopov, ki
pa so se med seboj povezovali in dopolnjevali. Tako so
govorniki govorili o oblikovanju evropske identitete, o
kulturnem vzorcu in izvoru kulturne podobe Evrope ter o
vplivu globalizacije na oblikovanje identitete in kulture.
Ob 50. obletnici podpisa Rimske pogodbe je Evropska Unija
gospodarsko ter politično dobro povezana. Problematično pa
je govoriti o evropski identiteti in o tem ali se
predstavimo kot prebivalci Evropske Unije ali kot prebivalci
nacionalnih držav. In prav v tej smeri so tekle razprave in
pogovori na konferenci. Evropa ima bogato, slikovito in
razgibano zgodovino. Evropa ni samo pojem, ki zajema meje od
vzhoda do zahoda, temveč so v tem prostoru različne kulture,
religije in zgodovina. Evropska identiteta in kultura sta se
izoblikovali na treh temeljih: grški filozofiji, rimskem
pravu in judovsko-krščanski religiji. Te tri temelje je
izpostavil že Coudenhove-Calerghi in poudaril, da se mora
evropska identiteta oblikovati na tej osnovi. Večkrat so
govorniki poudarili, da je potreben stalen dialog med
različnimi evropskimi narodi in različnimi narodnimi
kulturami in ne kompromis, ki lahko privede samo do nekega
zaključenega cilja. Namen poudarjanja kulturne raznolikosti
in dialoga pa je oblikovanje skupne identitete.
Evropsko identiteta mora tako obstajati na različnosti
kultur. V nasprotnem primeru bi lahko kulturna enakost
privedla do tega, da si enostavno ne bi imeli ničesar
povedati in ničesar novega doseči. Kriza oblikovanja
evropske identitete se pojavlja zaradi dejstva, da
pozabljamo na bogato kulturno zgodovino, ki jo je imela in
jo še vedno Evropa ima. Iz tega naslova je potrebno učenje
in poudarjanje različnih evropskih kultur, ki so se skozi
zgodovino pojavljale na tem območju. To lahko dosežemo, če
bomo današnjo družbo oblikovali na družbi temelječi na
znanju (‘knowlegde society’) in na informacijski družbi
(‘information society’). Vse premalo torej poudarjamo
evropsko kulturno dediščino, ko hočemo graditi evropsko
identiteto.
V 21. stoletju se vedno več govori o globalizaciji, ki je
zajela praktično ves svet. Le-ta lahko za Evropo in Evropsko
unijo pomeni grožnjo, priložnost ali izziv. V takšnem
globalnem okolju moramo biti še posebej pozorni na
ohranjanje in oblikovanje tako evropske identitete kot
kulture. Ne sme nas zavesti gospodarska rast in mednarodni
trg, temveč se moramo posvetiti tudi drugim področjem, če
hočemo, da bo Evropska unija postala močan in enoten
globalen akter. Zanimivo je, da lahko gospodarstvo vpliva na
nazadovanje Evropske unije, saj lahko posledično Evropa
oslabi na drugih področjih.
Vprašanje je, kako lahko dosežemo skupno identiteto, če
nismo notranje povezani in ne čutimo skupinske pripadnosti.
Začeti je potrebno pri izobraževanju mladih in poudarjanju
kulture. Kulturo pa oblikujejo tudi različne veroizpovedi,
ki smo jim priča v Evropski uniji. V tem kontekstu je
potrebno predvsem poudariti vlogo krščanstva in hkraten
pomen islama. Evropska družba ima temelje v krščanstvu, a se
zaradi pretiranega sekularizma in odklanjanja krščanskih
vrednot ta steber ruši. Krščanstvo je del kulture, kulturne
narave Evrope, zato ga je potrebno negovati, ohranjati in
poudarjati. Govorniki so poudarili, da so krščanske vrednote
izgubile pomen predvsem zaradi napačnega pojmovanja ločitve
cerkve od države. Pomembno je, da se pravilno razumejo pojmi
sekularnost – sekularizem ter laičnost – laicizem, kar
marsikateri posameznik napačno interpretira.
Druga stran evropske zgodovine pa je islam, ki ga v Evropi
napačno pojmujemo. V evropskem prostoru ni zaželen in je
napačno interpretiran tudi zato, ker se ni razvijal
vzporedno s krščanstvom. Pomembno je vedeti, da v času
starih Grkov še ni bilo islama, da bi oblikoval kulturno
podobo evropskega prostora. K razumevanju islama sta
potrebna tako metodološki kot epistemološki pristop. Ideje
islama moramo iskati intelektualno in ne historično, kar je
najbolj pogosta praksa. Če govorimo o različnosti kultur, je
prav, da jih spoštujemo. Tako bi morali spoštovati tudi
islam, saj je v evropski prostor v 11. in 12. stoletju
veliko doprinesel k znanosti; prinesel je nova medicinska
odkritja, matematična spoznanja…
Na koncu kongresa so bile misli strnjene v nekaj ključnih
stavkih. Evropa je maksimalno združenje različnih kultur v
minimalnem prostoru. Sobivanje različnih kultur na enem
ozemlju mora potekati na podlagi dialoga in ne kompromisa.
Zavedati se moramo, da evropska identiteta ni dana, temveč
jo moramo ustvarjati. Ustvarjamo pa jo lahko samo na temelju
solidarnosti. Globalizacija pri gradnji evropske identitete
in ohranjanju evropske kulture ne sme nastopiti kot grožnja,
temveč kot priložnost, da se v njej izpopolni.
Dejan Hribar
Program (pdf,
625kB)
Fotogalerija
|
