Sredino srečanje z gostom,
sreda, 27. februar 2008
V okviru 'Srečanj z gostom' smo v sredo 27. februarja 2008
na Slovenskem panevropskem gibanju gostili estonskega
attache-ja v Ljubljani za časa predsedovanja Slovenije Svetu
EU, mag. Raula Toomasa. Le-ta nam je podrobno predstavil
estonsko zunanjo politiko: dejavnike, ki jo determinirajo;
njeno preoblikovanje od časa članstva Estonije znotraj
Evropske unije (EU); in stališča, ki jih Estonija zavzema do
Skupne zunanje in varnostne politike (SZVP) EU ter nekaterih
'evropskih tematik'.
Med ključnimi dejavniki, ki vplivajo na estonsko
zunanjepolitično agendo je mag. Toomas izpostavil predvsem
geografski položaj ter zgodovino Estonije, ki je bila vrsto
let podrejena 'Sovjetskemu imperiju', česar posledice
Estonija kot samostojna država (v obliki pritiska s strani
Rusije) občuti še danes. Neodvisnost, mednarodno
prepoznanje, nacionalna varnost ter gospodarska moč so zato
ključne prioritete estonske zunanje politike. Dokaz temu je
med drugim tudi članstvo Estonije v obrambno-vojaški zvezi
NATO, EU ter zasledovanje (dokaj) neo-liberalnega koncepta
vodenja gospodarske politike.
Estonska zunanja politika pa ni bila vedno naravnana k istim
ciljem. Tako je v obdobju med letoma 1991 in 1994 Estonija
gradila svojo zunanjo politiko predvsem na krepitvi lastne
nacionalne neodvisnosti ter na dobrih odnosih z Rusijo. Nato
se je v obdobju 1994–2004 začela integracija Estonije v
'zahodne' vojaško-obrambne, gospodarske ter politične
institucije (predvsem NATO in EU). Od leta 2004 dalje pa
Estonija kot članica EU posveča pozornost iskanju nove
'tržne niše' v mednarodnopolitičnem prostoru, ki jo kot
članica omenjenih institucij vidi predvsem v svoji strateški
geografski bližini Rusije in preteklih izkušnjah, ki jih ima
s to (vele)silo. Po drugi strani pa se Estonija vidi tudi
kot primer 'dobre prakse' za nekatere tranzitne države
kavkaške regije (npr. Ukrajino, Moldavijo, Gruzijo in
Armenijo) ter države zahodnega Balkana.
V kontekstu članstva Estonije znotraj EU je mag. Toomas
izpostavil interes te države po nadaljnji notranji
integraciji in krepitvi EU ter dobrih odnosih EU z ZDA in
Rusijo. Obenem pa je izpostavil tudi estonsko podporo
nekaterim ključnim politikam EU, kot je npr. politika
širitve. V tej luči Estonija pozdravlja in podpira sprejem
nove Lizbonske pogodbe, ki naj bi dolgoročno pripomogla k
stabilnejši, močnejši in bolj koherentni EU. V okviru SZVP
se Estonija zavzema za nadaljnji razvoj in krepitev
zunanjepolitičnega udejstvovanja EU, ob ohranitvi dobrih
partnerskih odnosov z ZDA in Rusijo. Pri slednji predvsem
zaradi 'občutljive' energetske odvisnosti evropskih držav od
ruskih energetskih zalog. Na področju politike širitve EU pa
Estonija podpira nadaljnjo integracijo evropskih držav ob
pogoju, da te države pred vstopom razvijejo spoštovanje
določenih kriterijev (npr. pravno državo, demokracijo, tržno
gospodarstvo ter spoštovanje človekovih pravic). Za dosego
tega cilja Estonija tudi aktivno sodeluje pri razvoju
zahodnega Balkana – je npr. vojaško prisotna tako v BiH kot
na Kosovu, v Makedoniji pa celo pomaga pri vzpostavljanju
davčnega sistema – ter južno-kavkaške regije, kjer tesno
sodeluje zlasti z Gruzijo.
Prihodnost Evropske unije tako Estonija po besedah g. Raula
Toomasa vidi predvsem v notranje in zunanje(politično) močni
EU, dobrih multilateralnih odnosih z ZDA in Rusijo ter
stabilizaciji in razvoju zahodno-balkanske in kavkaške
regije. V kontekstu uveljavljanja Estonije v svetu in
različnih institucijah pa velja za konec izpostaviti tudi
uspešnost te majhne države na področju lobiranja in pri
naglem usposabljanju strokovnih kadrov.
Nataša Sbrizaj
Fotogalerija
|
