KONTAKT 
Slovensko panevropsko gibanje
Prešernov trg 2
1000 Ljubljana
Slovenija

Predsednik:
Mag. Laris Gaiser

Tel: +386(0)1 251 05 59
Fax: +386(0)1 421 06 49
E-pošta: info@panevropa.si

Uradne ure:
ponedeljek 18.00 – 20.00

Pišite nam!

Pristopna izjava

International Paneuropean Union
 

 

SLOVENSKO PANEVROPSKO GIBANJE
IN NECESSARIIS UNITAS | IN DUBIIS LIBERTAS | IN OMNIBUS CARITAS
MIHA VELKAVRH

Ob predčasnih volitvah

Letošnje volite se bodo odvijale istočasno kot 20-letnica obnovitve Slovenskega panevropskega gibanja. Panevropsko gibanje, ki je najstarejše gibanje za združeno Evropo, ima začetek v 20. letih prejšnjega stoletja. Nastalo je kot odgovor na strahote 1. svetovne vojne, ki je zahtevala milijone žrtev. Slovenci smo se mu pridružili ob samem začetka v sklopu tedanjega jugoslovanskega gibanja. Panevropsko gibanje temelji na ideji evropske skupnosti kot skupnega doma enakopravnih narodov, solidarnosti in svobodnem posamezniku.

S pohodom nacizma in fašizma so gibanja po Evropi prenehala delovati, po 2. svetovni vojni pa so obnovila delovanje v zahodni Evropi, ne pa tudi v komunističnem bloku. V Vzhodni Evropi so bila znova obujena šele po padcu komunizma in nastanku samostojnih držav in tudi v Sloveniji je ustanovitev sovpadla z osamosvojitvijo leta 1991.

Naključje je, da letošnje predčasne volitve sovpadajo z omenjeno obletnico Slovenskega panevropskega gibanja, ni pa naključje, da so omenjene ideje lahko znova zaživele šele po demokratičnih spremembah, saj je razumljivo, da so ideji o združeni Evropi, svobodi in demokraciji totalitarni režimi nasprotovali.

Z vključitvijo v Evropo smo se le vrnili tja, kamor smo spadali vso zgodovino. V Evropo kot skupnost demokratičnih držav pa ne bi mogli, če ne bi l. 1991 dosegli demokratičnih sprememb in vzpostavili svoje države, ki smo si jo zamislili kot domovino, ki naj bo pravična in dobra za vse.

Ob ustanoviti Slovenskega panevropskega gibanja l. 1991, je bila vključitev Slovenije v Evropsko skupnost temeljni namen. Ko je bil cilj dosežen, se je postavilo vprašanje, kakšen smisel naj ima tako gibanje naprej.

S krizo, ki smo ji priča in ki ni le finančna, ampak globoka kriza temeljnih vrednot, ko gre celo za vprašanje nadaljnjega obstoja Evropske skupnosti, je odgovor lahko en sam. Če želimo Slovenijo kot moderno, demokratično in enakopravno evropsko državo, se moramo vrniti k temeljnim načelom, na katerih smo gradili državo. Ta pa so poleg demokracije, pravne in socialne države tudi etika, čut za poštenje, čut za dobro in zlo, solidarnost, krščanska načela torej, ki so identiteta Evrope in vrednote Panevropskega gibanja.

Nekdanji dolgoletni nemški kancler, združitelj Nemčije, Helmut Kohl, je pred nekaj leti na dan Evrope zapisal, da je stoletje strašnih vojn in vseh grenkih izkušenj graditelje »evropske hiše« pripeljalo do soglasja o človekovih pravicah, svobodi in demokraciji in da si je »za to vizijo vredno prizadevati tudi v prihodnje«.

Kocbek je v Premišljevanju o Španiji zapisal: danes si ali Pilat ali Hamlet. Tudi danes smo pred odločitvijo, pred katero si ne moremo umiti rok, ker gre, pa naj se še tako dramatično sliši, za vprašanje našega obstoja. Ali bomo nadaljevali po danes prevladujočih vzorcih in metodah in zapravili državo ali pa se vrnili k osnovnim vrednotam, na katerih smo jo zgradili in s tem pomagali soustvariti svoj in skupen evropski dom miru in blagostanja.




Ljubljana, 2. 11. 2011

Miha Velkavrh


P.S.

Slovenec res je čuden tič.
se iz zgodovine ni naučil nič,
ga na volitvah zvito vabijo,
gradove v oblakih mu obljubijo,
ko pa se izkaže, da to je kot sladkorna pena,
jamra, da zanj prava stranka ni nobena,
ker na oblasti postanejo vsi isti,
zato gor naj bodo tisti,
ki grebejo za sebe in še njim pustijo, da živijo
po načelu - novci ne smrdijo.



                              

©2005 Slovensko panevropsko gibanje; Zadnja sprememba: 06.09.2012 by INFO.SI