KONTAKT 
Slovensko panevropsko gibanje
Prešernov trg 2
1000 Ljubljana
Slovenija

Predsednik:
Mag. Laris Gaiser

Tel: +386(0)1 251 05 59
Fax: +386(0)1 421 06 49
E-pošta: info@panevropa.si

Uradne ure:
ponedeljek 18.00 – 20.00

Pišite nam!

Pristopna izjava

International Paneuropean Union
  

 

SLOVENSKO PANEVROPSKO GIBANJE
IN NECESSARIIS UNITAS | IN DUBIIS LIBERTAS | IN OMNIBUS CARITAS
Delegacija Slovenskega panevropskega gibanja v Beogradu, marec 2012
Delegacija Slovenskega panevropskega gibanja se je udeležila mednarodne panevropske konference, ki je potekala od 23. do 25. marca 2012 v Beogradu. Naslov konference je bil »Srbska kandidatura za članstvo v Evropski uniji«. V sklopu konference sta potekala dva panela, prvi z naslovom »Poslanstvo Konstantina Velikega v luči sedanjega evropskega konteksta« in drugi z naslovom »Srbska kandidatura za vstop v Evropsko unijo«. Namen konference je bil razpravljati o zgodovinskem pomenu območja Srbije za Evropo, medkulturnem dialogu, težavah Evropske unije ter kandidaturi Srbije za članstvo v Evropski uniji.

Ozemlje današnje Srbije je v zgodovini igralo pomembno vlogo, še posebej zaradi svoje geografske lege. Konstantin Veliki, ki se je rodil konec tretjega stoletja n. š. v Nišu (rimsko Naissus), je pomembno prispeval k oblikovanju takratnega evropskega prostora. S sprejetjem milanskega edikta je krščanstvo priznal kot uradno religijo Rimskega imperija in jo tako izenačil z drugimi verstvi. Zavzemal se je za versko toleranco, hkrati pa je bil velik zagovornik spoštovanja rimskega prava. Zanimiv je podatek, da se je kar 17 oziroma 18 rimskih cesarjev rodilo na območju današnje Srbije (številka ni enotna zaradi različnih zgodovinskih interpretacij).

Tudi danes si politiki in državniki prizadevajo za versko, kulturno, jezikovno in druge oblike tolerance. Nekatere študije kažejo, da smo si ljudje v različnih segmentih kar v 95 % podobni, razlikujemo pa se v 5 %. In absurd današnjega časa je, da teh 5 % prevlada nad 95 %. To se odraža v spopadih med narodi in državami zaradi verskih, kulturnih, rasnih, jezikovnih in drugih razlik. V svetu pa sicer prevladujejo z vero povezani konflikti. Zato je potrebno doseči, da religija ne bo osnova za sovraštvo, temveč da bo služila kot most, ki povezuje in zbližuje.

Evropa je v medkulturnem pogledu svetovni unikum in hkrati fenomen. Po dveh svetovnih vojnah, ki so najbolj prizadele ravno Evropo, je največji uspeh ta, da so se države po II. svetovni odločile za pot unifikacije in ne separacije. Mir v Evropi dojemamo kot nekaj samoumevnega, danega. Vendar se ne zavedamo, da se z vsakim dnem znova borimo za ohranjanje tega miru. In največje zlo naši celini bi bilo zrušenje tega, kar so naši predhodniki uspeli zgraditi v zadnjih 60 letih. Zato si mora Evropska unija še naprej prizadevati za uresničevanje unifikacije z vključevanjem preostalih evropskih držav. Med njimi je tudi Srbija, ki je, gledano skozi prizmo medkulturne raznolikosti, Evropska unija v malem.

Govorniki so sicer izpostavili, da mora Srbija na svoji poti v Evropsko unijo paziti, da ne zdrsne nazaj, ter na grožnje organiziranega kriminala in korupcije. Govorniki so se strinjali, da trenutna gospodarska in politična kriza ne sme zamajati evropskih temeljev in še manj njene širitve. Če govorimo o krizi, ne moremo govoriti o krizi evra, kvečjemu o krizi držav članic. Kajti evro je samo produkt odnosov držav članic. Na žalost tudi pozabljamo, da sta ravno Francija in Nemčija prvi začeli kršiti maastrichtska pravila, kar je sprožilo efekt snežne kepe, v katero se je ujelo veliko evropskih držav. Evropa prav tako (še) ni politična unija. Še vedno je zgolj in samo unija držav, ki ureja notranja gospodarska vprašanja. Evropsko unijo bi zato lahko imenovali tudi pravna unija (law union).  

Dejan Hribar

©2005 Slovensko panevropsko gibanje; Zadnja sprememba: 06.09.2012 by INFO.SI