KONTAKT 
Slovensko panevropsko gibanje
Prešernov trg 2
1000 Ljubljana
Slovenija

Predsednik:
Mag. Laris Gaiser

Tel: +386(0)1 251 05 59
Fax: +386(0)1 421 06 49
E-pošta: info@panevropa.si

Uradne ure:
ponedeljek 18.00 – 20.00

Pišite nam!

Pristopna izjava

International Paneuropean Union
 

 

SLOVENSKO PANEVROPSKO GIBANJE
IN NECESSARIIS UNITAS | IN DUBIIS LIBERTAS | IN OMNIBUS CARITAS
POROČILO Z OKROGLE MIZE "PO KRIZI, EVROPA?"

Slovensko panevropsko letos obeležuje 20. obletnico ponovne ustanovitve v Sloveniji. V ta namen  smo 29. marca 2012 organizirali okroglo mizo z naslovom »Po krizi, Evropa?«. Slavnostni nagovor je imel predsednik Slovenskega panevropskega gibanja prof. dr. France Bučar, govornika pa sta bila prof. dr. Mojmir Mrak (predavatelj na Ekonomski fakulteti v Ljubljani) in mag. Laris Gaiser (geopolitični analitik). Govorniki so razpravljali o usodi in prihodnosti Evropske unije ter o aktualnih politično-ekonomskih vprašanjih.

Bučar je poudaril, da panevropsko gibanje ni le ena izmed mnogih evropskih institucij, temveč je ideja, na kateri temelji prihodnost Evrope. Svet je zgrajen na temeljih socialno-ekonomskih sil, ki se odražajo v mednarodnih odnosih. Za krizo, s kakršno se soočamo danes, to ni primeren model za reševanje le-te (zgodovina nas uči, da so se poskusi reševanja na takšni osnovi končali z vojnami). Potrebno je poiskati nov sistem, novo idejo, kako oblikovati mednarodne odnose. Kajti zavedati se moramo, da živimo v povsem novem konceptu mednarodnih odnosov. EU se vse bolj nagiba k uvajanju federalizma, vendar je to koncept, ki je preživet in ne nudi dolgoročnih rešitev. Še več, federalizem pomeni neposredno grožnjo malim narodom/državam. Zato je toliko bolj pomembno, da najdemo novo formulo, kako vse elemente združiti v novo delujočo (evropsko) celoto.

Mrak je izpostavil, da kriza, s katero se Evropa sooča, ni bila nekaj nepričakovanega, kajti temelji današnje krize so bili položeni že pred nekaj desetletji. To velja tako za Grčijo, ki je v vseh pogledih najbolj izpostavljena, kot tudi za druge države EU. Kar zadeva Grčijo, je potrebno izpostaviti, da je to edina država, ki se je EU pridružila z negativnim mnenjem Sveta EU. Poudaril je, da izstop posamezne države članice iz EU ni nemogoč, vendar bi bili stroški izstopa za državo bistveno večji kot če ostane del celote. V kolikor bi Grčija izstopila iz evrskega območja, bi bilo to narejeno zelo kontrolirano. Evropski politiki pri reševanju krize veliko stavijo na Evropsko centralno banko, vendar ob tem pozabljajo, da je proračun EU zanemarljivo majhen in zato sama ne more rešiti tako velike krize. Enako samo varčevanje  ne more rešiti krize. Potrebne so investicije, za kar pa je potreben denar. Mrak je prav tako poudaril, da EU ni bila nikoli ekonomsko optimalen projekt – kajti cena, ki jo plačujemo, je cena za mir. Po njegovem mnenju je zelo verjetno, če propade evro, propade EU.

Gaiser je dogajanje v Evropi in EU osvetlil z geopolitičnega stališča in razmerami sil med posameznimi državami članicami. Po njegovem mnenju je kriza EU posledica zmage nad komunizmom. Kajti takratna Evropska skupnost je za vsako ceno hotela rešiti tiste države, ki jim je grozil komunizem – med največjimi ravno Grčija. In ta (geo)politični projekt danes plačujemo z gospodarsko krizo. Težava EU je tudi v pomanjkanju vizije in samega vodstva (ang. leadership). EU danes nima nobenega voditelja, ki bi se lahko primerjal z npr. Monetom, Schumanom ali Spinellijem. Gaiser vidi v bližnji prihodnosti največje trenje med Nemčijo in Italijo. Za razliko od Nemčije je javni dolg Italije izključno notranje narave. Italija je zaradi svojih rezerv ena najbogatejših držav na svetu in hkrati predstavlja največji izvozni trg za Nemčijo. Gaiser je kot največjo težavo izpostavil dejstvo, da EU zgolj rešuje nastale težave, nima pa vizije prihodnosti.

Fotogalerija...



 

 

©2005 Slovensko panevropsko gibanje; Zadnja sprememba: 06.09.2012 by INFO.SI