REFERATI
Spomin na žrtve 1. sv. vojne
Medkulturni dialog
Paradržava  v delitvi oblasti
Okoljski aktivizem
Svoboda izražanja in terorizem
Prihodnost evropske ustave
Verske skupnosti
Pol. kriza EU kot priložnost
Odlikovanje dr. Zimmermannu
Pravnik v današnjem času
Sveta Ana, prosi za nas!
Govor ob dnevu državnosti
Predavanje na srečanju PEN
Odpiranje še nezaceljenih ran
Disk. prispevek M. Velkavrha
Novo nastalo prijateljstvo
Nacionalnost
Častni senator Univerze v MB
Org. vidiki delovanja
Vloga malih narodov v EU
 

 

SLOVENSKO PANEVROPSKO GIBANJE
IN NECESSARIIS UNITAS | IN DUBIIS LIBERTAS | IN OMNIBUS CARITAS
Domov | Srečanja | Referati | O gibanju | Regionalni odbori | Arhiv
REFERATI

Miha velkavrh - Zakaj sem (p)ostal panevropejec
Drugo leto bo že 20 let od našega delovanja. Dejavnost društva ima po teh letih v družbi in tudi politiki določeno težo, odmev in vpliv, kolikor ga lahko ima kot nestrankarsko civilno družbeno gibanje. Več...

PROF. DR. FRANCE BUČAR
Govor na seji Državnega zbora 8.4. 2010, Več...
Govor na slavnostni seji občine Mozirje 15.4.2010, Več...

Geopolitika EU
Članek Igorja Kovača, predsednika Slovenske panevropske mladine v Dnevnikovem Objektivu. Več...  (povezava na spletno mesto dnevnik.si ) 

Paradržava kot soudeleženec v delitvi oblasti
Prof. dr. France Bučar, Dnevi slovenskih pravnikov 2006, Portorož, 12.-14. oktober
... Ob formalni državni strukturi se je pojavil vzporedni organizem, komunistična partija, s svojo lastno ureditvijo, lastno notranjo delitvijo oblasti, lastno strukturo, ki se je v velikem delu neposredno zlil z državo, ki pa je nasproti njej ohranil svojo lastno individualnost. Država postaja ne samo njegov plen ampak tudi organizem, na katerem parazitira in brez njega ne more preživeti, vsekakor pa brez njega zgublja smisel svojega obstoja. Gre za paradržavo, ki je nova stvarnost, formalno pa ne obstaja, obstaja samo kot politična stranka. ...

Okoljski aktivizem ni dovolj
doc. dr. Bojan Sedmak, Delo, priloga Znanost, 11. maj 2006
Mnenje doc. dr. Bojana Sedmaka z Nacionalnega inštituta za biologijo o aktualnih okoljskih temah: širitvenih težnjah Luke Koper, postavitvi plinskega terminala v Jadranskem morju. Več o tem ...

Svoboda izražanja kot sredstvo zoper terorizem
prof. dr. France Bučar, 38. mednarodno srečanje pisateljev, Bled, 29. marec - 2. april 2006
Terorizem kot pojem nima enotne opredelitve. Vedno gre sicer za ustrahovanje objekta, na katerega se nanaša. Njegovo bistvo pa je v cilju, šele drugotno v uporabljenih sredstvih, čeprav pri njegovem označevanju navadno mislimo predvsem na nasilna sredstva, h katerim se zateka.

Javna tribuna »Prihodnost evropske ustave, prihodnost Evropske unije«
prispevek prof. dr. Franceta Bučarja, 20. februar 2006
Za Slovenijo je EU, še točneje pripadnost Slovenije EU, eden temeljev, na katerem sloni njen obstoj in njena državnost. Brez medsebojne soodvisnosti evropskih držav, ki onemogoča nasilje, fizično ali ekonomsko, kot sredstvo za uveljavljanje lastnih interesov, in kar je bilo v preteklosti izvor stalnih medsebojnih konfliktov, stalnih vojn, bi samostojnost Slovenije kot ni bila možna v preteklosti tudi danes ne bila možna. EU kot struktura to dejansko obstoječe stanje samo formalizira. Zato o pripadnosti Slovenije ideji EU ne more biti najmanjšega dvoma.

10. pogovor pri predsedniku RS o prihodnosti Slovenije: odnos države z verskimi skupnostmi
prof. dr. France Bučar, predsednik Slovenskega panevropskega gibanja
Gre za temo, ki je posebej pomembna tudi za idejo o združeni Evropi. Panevropsko gibanje, ki je bilo ustanovljeno že leta 1923, in je torej pionir in najstarejši nosilec t.i. evropske ideje, ima v svojem programu, in tudi v simbolih, poudarjeno zamisel o zgraditvi združene Evrope na njenem krščanskem in humanističnem izročilu kot osnovi za njeno kulturno kontinuiteto. Prav slednja naj bi bila eden temeljnih dejavnikov evropske integracije.

Politična kriza EU kot priložnost
prof. dr. France Bučar, predsednik Slovenskega panevropskega gibanja
Razmišljanje predsednika Slovenskega panevropskega gibanja o politični krizi v EU kot o priložnosti.

Red za zasluge
Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je z redom za zasluge odlikoval prof. dr. Petra Zimmermanna za zasluge pri krepitvi kulturnega sodelovanja med Republiko Slovenijo in Bavarsko

Pravnik v današnjem času
Prof. dr. France Bučar, uvodno predavanje na 30. dnevih slovenskih pravnikov. Objavljeno v: Pravna praksa, letnik 2004, številka 36
Če govorimo o pravniku, govorimo o poklicu. Pravna izobrazba je le ena od podlag za pravni poklic in je danes izhodišče za celo vrsto različnih nepravniških poklicev in zaposlitev. Pravnik kot poklic je izpovedovanje (profesija, profiteor) določenega pogleda na urejenost družbe, v kateri sta pravo in pravica ena temeljnih sestavin in referenčni okvir za družbene odnose.

Sveta Ana, prosi za nas!
Prof. dr. Edvard Kovač, razmišljanje o v Italiji zadržanih umetninah iz slovenske Istre, 18. 07. 2005
... Zgodbe umetnin in sakralnih predmetov so na moč podobne človeškim pripetljajem: najprej gre za strah, da jih ne bi nekdo uničil, potem nastopi razočaranje nad ljudmi in tudi umetnine so zavržene ter pozabljene propadajo v skritih zabojih, potem nastopi ljubosumje, da bi jih imel nekdo drug, zato so skrbno obnovljene in morda celo izzivalno postavljene na ogled, slednjič prestavljajo velik kapital pri političnih barantanjih.

Govor ob dnevu državnosti
Dr. Andrej Rahten, Celje, Sv. Jožef, Kresovanje, 24.6.2005
Dan, ki je za večino več kot zgolj običajen praznik. To je dan, ki ga večina Slovencev in Slovenk nosi v srcih vseh 365 dni v letu.

Nemočno pero, ki brani krhko lepoto narave
Dr. Edvard Kovač, predavanje na 71. srečanju PEN-a, Bled, 16. 06. 2005
Literati se radi podajamo v svoj notranji svet. Vščasih doživljamo kritike, da gojimo kult intimnosti. Iz svoje bolečine naj bi napravili središče sveta in vsak naš vzdihljaj naj bi imel metafizično odmevnost.

Odpiranje še nezaceljenih ran
Prof. dr. France Bučar, Delo, Sobotna priloga, 18.6.2005
Ko so bili po bitki na Katalonskem polju leta 451 Huni dokončno premagani, nam kronisti o njej pripovedujejo, da je šlo za tako pomembno odločitev, bitka sama pa da je bila tako huda, da so se duhovi padlih še tri dni po njihovi smrti borili med seboj.

Diskusijski prispevek MIha Velkavrha na Letnem srečanju 2005, 18. junija v Celju
Različni so odmevi in komentarji po francoskem in nizozemskem referendumu. Ali to pomeni zaustavitev nadaljnega širjenja EU, krizo ali grozi celo razpad EU v primeru ponovnih zavrnitev ustave v drugih državah?

Novo nastalo prijateljstvo med Slovenijo in Nemčijo je treba razvijati po evropskih načelih
Govor prof. dr. Franceta Bučarja na Svečani prireditvi ob 10. obletnici delovanja bavarsko-slovenskega društva, 17. junija v Ljubljani
Narod, podobno kot posameznik, mora biti sposoben življenja in preživetja iz lastne moči. Živi sicer v svojem okolju in svojo identiteto pomembno črpa in ustvarja tudi iz tega okolja. Vendar ni samo njegov produkt. Okolju tudi prispeva, mora mu biti potreben. Šele ob tako vzpostavljenem ravnotežju lahko govorimo o bodočnosti obeh, naroda in njegovega okolja.

Nacionalnost kot dejavnik družbene integracije
Referat prof. dr. Franceta Bučarja na Letnem srečanju Slovenskega panevropskega gibanja v Piranu, 25. in 26. oktobra 2003.
Nacionalnost kot pojem in kot vrednota je danes pod težko hipoteko : Kot pojem očitka zastarelosti, kot vrednota očitka hude zgodovinske krivde.

Ob podelitvi naslova "častni senator Univerze v Mariboru"
Podelitev naslova »častni senator Univerze v Mariboru« predsedniku Slovenskega panevropskega gibanja, pojmujemo kot priznanje za delo, ki ga to gibanje opravlja v slovenskem prostoru kot najstarejše proevropsko gibanje pri nas. Slovenija, ki je danes formalno šele kandidat za vstop v EU, pa se s svojo udeležbo in sodelovanjem že na ustanovitvenem kongresu mednarodne Panevropske unije leta 1926 na Dunaju uvršča med pionirje za uresničitev ideje o združeni Evropi. Ob koncu preteklega leta smo praznovali 70-letnico ustanovitve slovenskega gibanja.

Organizacijski vidik delovanja Slovenskega panevropskega društva
Panevropsko gibanje se je na Slovenskem razširilo že pred sedmimi desetletji, torej 10 let potem, ko je ustanovitelj Panevropske unije Richard grof Coudenhove-Kalergi objavil program panevropskega gibanja. Prejšnji mesec smo na Dunaju in v Bratislavi svečano obeležili 80 let panevropskega gibanja in resnično smo lahko ponosni, da imamo tako dolgo tradicijo delovanja. Kot je ob tej priložnosti dejala generalna sekretarka Panevropske unije dr. Walburga Douglas, smo mi edina politična organizacija, ki ima že 80 let isti program in ga nikoli ni menjala.

Vloga malih narodov v EU
Najpomembnejši dogodek v evropskem povezovanju je v letošnjem letu vsekakor t.i.konvencija, zbor 105 predstavnikov vlad,parlamentov in institucij obstoječe Eu , poleg njih pa kot opazovalci sodeluje tudi 39 predstavnikov kandidatk za vstop v EU.


 

©2005 Slovensko panevropsko gibanje; Zadnja sprememba: 27.09.2010 by INFO.SI