|
Miha velkavrh
- Zakaj sem (p)ostal panevropejec
Drugo leto
bo že 20 let od našega delovanja. Dejavnost društva ima po teh
letih v družbi in tudi politiki določeno težo, odmev in vpliv,
kolikor ga lahko ima kot nestrankarsko civilno družbeno gibanje.
Več...
PROF. DR. FRANCE BUČAR
Govor na seji
Državnega zbora 8.4. 2010,
Več...
Govor na slavnostni seji občine Mozirje 15.4.2010,
Več...
Geopolitika EU
Članek Igorja Kovača, predsednika Slovenske panevropske mladine
v Dnevnikovem Objektivu.
Več... (povezava na spletno mesto dnevnik.si )
Paradržava kot
soudeleženec v delitvi oblasti
Prof. dr. France Bučar, Dnevi slovenskih
pravnikov 2006, Portorož, 12.-14. oktober
... Ob formalni državni strukturi se je pojavil vzporedni
organizem, komunistična partija, s svojo lastno ureditvijo,
lastno notranjo delitvijo oblasti, lastno strukturo, ki se
je v velikem delu neposredno zlil z državo, ki pa je
nasproti njej ohranil svojo lastno individualnost. Država
postaja ne samo njegov plen ampak tudi organizem, na katerem
parazitira in brez njega ne more preživeti, vsekakor pa brez
njega zgublja smisel svojega obstoja. Gre za paradržavo, ki
je nova stvarnost, formalno pa ne obstaja, obstaja samo kot
politična stranka. ...
Okoljski aktivizem ni
dovolj
doc. dr. Bojan Sedmak, Delo, priloga Znanost, 11. maj
2006
Mnenje doc. dr. Bojana Sedmaka z Nacionalnega inštituta
za biologijo o aktualnih okoljskih temah: širitvenih težnjah
Luke Koper, postavitvi plinskega terminala v Jadranskem
morju. Več o tem ...
Svoboda izražanja kot sredstvo zoper terorizem
prof. dr. France Bučar, 38. mednarodno srečanje
pisateljev, Bled, 29. marec - 2. april 2006
Terorizem kot pojem nima enotne opredelitve. Vedno gre sicer za
ustrahovanje objekta, na katerega se nanaša. Njegovo bistvo pa
je v cilju, šele drugotno v uporabljenih sredstvih, čeprav pri
njegovem označevanju navadno mislimo predvsem na nasilna
sredstva, h katerim se zateka.
Javna
tribuna »Prihodnost evropske ustave, prihodnost Evropske unije«
prispevek prof. dr. Franceta Bučarja, 20. februar
2006
Za Slovenijo je EU, še točneje pripadnost Slovenije EU, eden
temeljev, na katerem sloni njen obstoj in njena državnost. Brez
medsebojne soodvisnosti evropskih držav, ki onemogoča nasilje,
fizično ali ekonomsko, kot sredstvo za uveljavljanje lastnih
interesov, in kar je bilo v preteklosti izvor stalnih
medsebojnih konfliktov, stalnih vojn, bi samostojnost Slovenije
kot ni bila možna v preteklosti tudi danes ne bila možna. EU kot
struktura to dejansko obstoječe stanje samo formalizira. Zato o
pripadnosti Slovenije ideji EU ne more biti najmanjšega dvoma.
10.
pogovor pri predsedniku RS o prihodnosti Slovenije: odnos države
z verskimi skupnostmi
prof. dr. France Bučar, predsednik Slovenskega
panevropskega gibanja
Gre za temo, ki je posebej pomembna tudi za idejo o združeni
Evropi. Panevropsko gibanje, ki je bilo ustanovljeno že leta
1923, in je torej pionir in najstarejši nosilec t.i. evropske
ideje, ima v svojem programu, in tudi v simbolih, poudarjeno
zamisel o zgraditvi združene Evrope na njenem krščanskem in
humanističnem izročilu kot osnovi za njeno kulturno
kontinuiteto. Prav slednja naj bi bila eden temeljnih dejavnikov
evropske integracije.
Politična kriza EU kot
priložnost
prof. dr. France Bučar, predsednik Slovenskega
panevropskega gibanja
Razmišljanje predsednika Slovenskega panevropskega gibanja o
politični krizi v EU kot o priložnosti.
Red za zasluge
Predsednik Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je
z redom za zasluge odlikoval prof. dr. Petra Zimmermanna za
zasluge pri krepitvi kulturnega sodelovanja med Republiko
Slovenijo in Bavarsko
Pravnik v današnjem
času
Prof. dr. France Bučar, uvodno predavanje na 30. dnevih
slovenskih pravnikov. Objavljeno v: Pravna praksa, letnik 2004,
številka 36
Če govorimo o pravniku, govorimo o poklicu. Pravna izobrazba je
le ena od podlag za pravni poklic in je danes izhodišče za celo
vrsto različnih nepravniških poklicev in zaposlitev. Pravnik kot
poklic je izpovedovanje (profesija, profiteor) določenega
pogleda na urejenost družbe, v kateri sta pravo in pravica ena
temeljnih sestavin in referenčni okvir za družbene odnose.
Sveta Ana, prosi za
nas!
Prof. dr. Edvard Kovač, razmišljanje o v Italiji zadržanih
umetninah iz slovenske Istre, 18. 07. 2005
... Zgodbe umetnin in sakralnih predmetov so na moč podobne
človeškim pripetljajem: najprej gre za strah, da jih ne bi nekdo
uničil, potem nastopi razočaranje nad ljudmi in tudi umetnine so
zavržene ter pozabljene propadajo v skritih zabojih, potem
nastopi ljubosumje, da bi jih imel nekdo drug, zato so skrbno
obnovljene in morda celo izzivalno postavljene na ogled,
slednjič prestavljajo velik kapital pri političnih barantanjih.
Govor ob dnevu državnosti
Dr. Andrej Rahten, Celje, Sv. Jožef, Kresovanje, 24.6.2005
Dan, ki je za večino več kot zgolj običajen praznik. To je
dan, ki ga večina Slovencev in Slovenk nosi v srcih vseh 365 dni
v letu.
Nemočno pero, ki brani krhko
lepoto narave
Dr. Edvard Kovač, predavanje na 71. srečanju PEN-a, Bled,
16. 06. 2005
Literati se radi podajamo v svoj notranji svet.
Vščasih doživljamo kritike, da gojimo kult intimnosti. Iz svoje
bolečine naj bi napravili središče sveta in vsak naš vzdihljaj
naj bi imel metafizično odmevnost.
Odpiranje še
nezaceljenih ran
Prof. dr. France Bučar, Delo, Sobotna priloga, 18.6.2005
Ko so bili po bitki na Katalonskem polju
leta 451 Huni dokončno premagani, nam kronisti o njej
pripovedujejo, da je šlo za tako pomembno odločitev, bitka
sama pa da je bila tako huda, da so se duhovi padlih še tri
dni po njihovi smrti borili med seboj.
Diskusijski prispevek
MIha Velkavrha na Letnem srečanju 2005, 18. junija v Celju
Različni so odmevi in komentarji po francoskem in
nizozemskem referendumu. Ali to pomeni zaustavitev
nadaljnega širjenja EU, krizo ali grozi celo razpad EU v
primeru ponovnih zavrnitev ustave v drugih državah?
Novo nastalo
prijateljstvo med Slovenijo in Nemčijo je treba razvijati po
evropskih načelih
Govor prof. dr. Franceta Bučarja na Svečani prireditvi ob
10. obletnici delovanja bavarsko-slovenskega društva, 17. junija
v Ljubljani
Narod, podobno kot
posameznik, mora biti sposoben življenja in preživetja iz
lastne moči. Živi sicer v svojem okolju in svojo identiteto
pomembno črpa in ustvarja tudi iz tega okolja. Vendar ni
samo njegov produkt. Okolju tudi prispeva, mora mu biti
potreben. Šele ob tako vzpostavljenem ravnotežju lahko
govorimo o bodočnosti obeh, naroda in njegovega okolja.
Nacionalnost kot dejavnik družbene integracije
Referat prof. dr. Franceta Bučarja na Letnem srečanju
Slovenskega panevropskega gibanja v Piranu, 25. in 26. oktobra
2003.
Nacionalnost kot pojem in kot vrednota je danes pod težko
hipoteko : Kot pojem očitka zastarelosti, kot vrednota očitka
hude zgodovinske krivde.
Ob podelitvi naslova "častni senator Univerze v Mariboru"
Podelitev naslova »častni senator Univerze v Mariboru«
predsedniku Slovenskega panevropskega gibanja, pojmujemo kot
priznanje za delo, ki ga to gibanje opravlja v slovenskem
prostoru kot najstarejše proevropsko gibanje pri nas. Slovenija,
ki je danes formalno šele kandidat za vstop v EU, pa se s svojo
udeležbo in sodelovanjem že na ustanovitvenem kongresu
mednarodne Panevropske unije leta 1926 na Dunaju uvršča med
pionirje za uresničitev ideje o združeni Evropi. Ob koncu
preteklega leta smo praznovali 70-letnico ustanovitve
slovenskega gibanja.
Organizacijski vidik delovanja Slovenskega panevropskega
društva
Panevropsko gibanje se je na Slovenskem razširilo že pred
sedmimi desetletji, torej 10 let potem, ko je ustanovitelj
Panevropske unije Richard grof Coudenhove-Kalergi objavil
program panevropskega gibanja. Prejšnji mesec smo na Dunaju in v
Bratislavi svečano obeležili 80 let panevropskega gibanja in
resnično smo lahko ponosni, da imamo tako dolgo tradicijo
delovanja. Kot je ob tej priložnosti dejala generalna sekretarka
Panevropske unije dr. Walburga Douglas, smo mi edina politična
organizacija, ki ima že 80 let isti program in ga nikoli ni
menjala.
Vloga malih narodov v EU
Najpomembnejši dogodek v evropskem povezovanju je v letošnjem
letu vsekakor t.i.konvencija, zbor 105 predstavnikov
vlad,parlamentov in institucij obstoječe Eu , poleg njih pa kot
opazovalci sodeluje tudi 39 predstavnikov kandidatk za vstop v
EU.
|
