Vaša Cesarska Visokost, drage panevropske prijateljice in prijatelji!

V posebno veselje in čast mi je, da lahko danes nagovorim ta cenjeni zbor, zbran v Mariboru. Prof. dr. France Bučar nam je v svojem predavanju nakazal glavne dileme evropskega integracijskega procesa. Slovensko panevropsko gibanje si prizadeva, da bi v tem procesu skupaj z drugimi nacionalnimi panevropskimi organizacijami aktivno sodelovalo. Danes se namreč v Bruslju sprejemajo pomembne odločitve, ki bodo usodno zaznamovale prihodnost našega naroda. Slovenski panevropejci zato pazljivo zasledujemo razpravo o prihodnosti Evropske unije, saj moramo že sedaj iskati odgovore na nekatera temeljna vprašanja našega bivanja v Združeni Evropi.

Panevropsko gibanje se je na Slovenskem razširilo že pred sedmimi desetletji, torej 10 let potem, ko je ustanovitelj Panevropske unije Richard grof Coudenhove-Kalergi objavil program panevropskega gibanja. Prejšnji mesec smo na Dunaju in v Bratislavi svečano obeležili 80 let panevropskega gibanja in resnično smo lahko ponosni, da imamo tako dolgo tradicijo delovanja. Kot je ob tej priložnosti dejala generalna sekretarka Panevropske unije dr. Walburga Douglas, smo mi edina politična organizacija, ki ima že 80 let isti program in ga nikoli ni menjala.

Ko že govorimo o tradiciji, je potrebno poudariti še eno pomembno značilnost panevropskega gibanja. Od vsega začetka je to namreč izrazito nadstrankarsko združenje. Ljubljanskemu odboru jugoslovanske sekcije Panevropske unije je pred II. svetovno vojno načeloval dr. Andrej Gosar, krščanski socialec, kot tajnik pa je bil več let aktiven liberalec dr. Ferdinand Majaron. V tako pomembnih vprašanjih, kot je vključevanje v evropske integracije, so torej tudi naši predniki nastopali enotno. Na to svetlo tradicijo se je po obnovitvi leta 1991 naslonilo tudi Slovensko panevropsko gibanje. V svojem okviru je združilo ljudi različnih političnih in strankarskih barv, ki pa so si bili enotni, ko je šlo za izražanje pripadnosti panevropski ideji.

Takšna nadstrankarska usmerjenost panevropskega gibanja se nekaterim v Sloveniji zdi moteča, ker bi radi tudi vprašanje slovenskega vključevanja v evropske integracije izkoristili za medstrankarska obračunavanja. Toda za nas - panevropejce - je Združena Evropa preveč resna stvar, da bi pustili, da se jo izrablja v strankarsko-politikantske namene.

To seveda ne pomeni, da se do vprašanj, ki so ključnega pomena za slovenski nacionalni razvoj, ne opredeljujemo. Nasprotno, v svoji desetletni zgodovini je Slovensko panevropsko gibanje javno predstavilo stališča do domala vseh pomembnejših vprašanj nacionalnega pomena, ki zadevajo naše vključevanje v evroatlantske povezave. Tako smo leta 1996 jasno in odločno predstavili svoje odklonilno stališče do t.i. »španskega kompromisa«, ki je nastal kot posledica pritiskov italijanske države. Že več let tudi konstruktivno sodelujemo v razpravi o prihodnosti Evropske unije in reformi evropskih institucij. Letos pa smo se aktivno vključili tudi v diskusije o slovenskem vključevanju v NATO, saj gre pri tem za izredno pomembno vprašanje slovenskega nacionalnega interesa.

Slovensko panevropsko gibanje ne želi izgubljati energije s pretiranim polemiziranjem, ki nam ga nekateri poskušajo vsiliti. Namesto tega rajši odgovarjamo s pozitivnimi pobudami; z organizacijo tematskih sestankov, okroglih miz in tiskovnih konferenc ter z izdajanjem publikacij. Lansko leto nam je uspelo postaviti na noge tudi lastno založbo. Doslej je Slovensko panevropsko gibanje izdalo že 6 publikacij, med njimi tudi slovenski prevod temeljnega dela ustanovitelja panevropskega gibanja Coudenhove-Kalergija Panevropa. Približno vsaki dve leti izide zbornik Slovenija in evropski izzivi, v katerem so zbrana predavanja, predstavljena na zborovanjih Slovenskega panevropskega gibanja. Z letošnjim letom pa smo začeli svoja stališča predstavljati tudi na lastni spletni strani, preko katere lahko seznanjamo s svojim delovanjem širši krog ljudi. Pri postavljanju spletne strani se je osebno angažiral naš dolgoletni član g. Marjan Hodnik, za kar se mu ob tej priložnosti prav lepo zahvaljujem.

Naše društvo pa ni dejavno samo v domovini, ampak se redno udeležuje zborovanj, ki jih prirejajo naši panevropski prijatelji v drugih evropskih državah. Iz finančnih razlogov so sicer naša potovanja v tujino omejena predvsem na prostor Srednje Evrope. Vendar pa redno sodelujemo tudi na zasedanjih generalne skupščine Panevropske unije, ki je vsako drugo leto v Strasbourgu. S pomočjo panevropskih organizacij iz tujine je naše društvo v preteklih letih sprožalo pobude tudi za različne mednarodne projekte, kot so organizacije razstav ali pa razdeljevanje humanitarne pomoči. Večina teh projektov je bila izvedena na temelju bavarsko-slovenskega sodelovanja, zato bi se ob tej priložnosti rad zahvalil našim bavarskim prijateljem, še zlasti predsedniku Nemške panevropske unije g. Berndu Posseltu in pa g. Petru Zimmermanu.

Poleg mednarodnega sodelovanja je potrebno izpostaviti še eno dejavnost, ki je za uspešno delovanje Slovenskega panevropskega gibanja velikega pomena. To je delo z mladimi. Slovensko panevropsko gibanje je leta 2000 ustanovilo tudi Slovensko panevropsko mladino. Pri tem smo se poskušali zgledovati zlasti po vzoru na Panevropsko mladine Nemčije, ki je odlično organizirana. Na tem mestu bi se zato rad zahvalil njenemu predsedniku in velikemu prijatelju slovenskih panevropejcev Thomasu Demmlu, ki nam je s svojimi koristnimi nasveti veliko pomagal pri ustanavljanju podmladka. Slovenska panevropska mladina je v začetku pokazala veliko volje in odločenost, da sooblikuje slovensko razpravo o vključevanju v evropski integracijski proces. Vendar pa moramo samokritično priznati, da je kmalu izgubila začetni polet, zato bo potrebno okrepiti aktivnosti za boljšo organiziranost našega podmladka. Pri tem pa moramo vseskozi imeti pred očmi misel našega ustanovitelja Coudenhove-Kalergija: "Mladina Evrope, mladina po letih in po prepričanju, je poklicana, da to gibanje vodi!"

Slovensko panevropsko gibanje si bo še naprej prizadevalo, da pod panevropsko zastavo zbere čimveč Slovenk in Slovencev. Mi nismo elitistično društvo, ki bi bilo zaprto vase. Želimo biti odprto združenje državljanov. Pogoj za sodelovanje v našem društvu je samo eden: pripadnost panevropski ideji. Ko gre za obrambo panevropskih vrednot, pozabimo na vse strankarske in osebne razprtije. Slovenska pot v Evropo je namreč vsenacionalni projekt, ki zadeva vse državljanke in državljane Slovenije.

Spoštovane dame in gospodje!

Slovensko panevropsko gibanje je bilo vedno vseslovenska organizacija, ki ni omejena samo na ljubljansko prestolnico. To dokazuje dejstvo, da smo naša letna srečanja doslej prirejali v različnih slovenskih pokrajinah in mestih, od Portoroža do Ptuja, od Bleda do Dolenjskih toplic. V društvu je okoli 150 aktivnih članov. Da bi še izboljšali stike med člani gibanja, ki so razkropljeni po celi Sloveniji, smo se odločili, da okrepimo našo navzočnost tudi na regionalni ravni. S tem želimo cilje in program Slovenskega panevropskega gibanja približati ljudem in jih vzpodbuditi, da se tudi sami aktivno vključijo v delovanje društva. Državljanke in državljane je potrebno motivirati, da v okviru civilne družbe prispevajo svoj delež k razpravi o slovenskem vključevanju v evropski integracijski proces. Danes se na zasedanju konvencije v Bruslju odloča tudi o naši usodi, zato je potrebno budno spremljati, kako poteka razprava o prihodnosti Evropske unije.

Nikakor ni naključje, da smo se slovenski panevropejci včeraj in danes zbrali v Mariboru. Na Štajerskem ima panevropska ideja že po tradiciji številne podpornike. Ena prvih konferenc Slovenskega panevropskega gibanja je bila leta 1993 na Ptuju in veseli nas, da danes vidimo tukaj zbrane tudi številne prijatelje, ki so že takrat častno zastopali štajerske barve v našem gibanju. Vsi skupaj upamo, da bo današnje zborovanje v Mariboru vzpodbudilo panevropejce na Štajerskem, da se še bolj aktivno vključijo v delovanje gibanja. Na zadnjem letnem občnem zboru Slovenskega panevropskega gibanja je bila zato sprožena pobuda, da se ustanovi Mariborski regionalni odbor Slovenskega panevropskega gibanja.

To je prvi korak v okviru projekta, ki ga želimo izpeljati v naslednjih letih. Naš namen je, da ustanovimo mrežo regionalnih odborov po celi Sloveniji, od Primorske do Prekmurja, od Koroške do Dolenjske. Veseli nas, da so se na različnih koncih naše domovine že pojavili konkretni predlogi za ustanovitev regionalnih odborov. Imeli smo že nekaj pogovorov o ustanovitvi odbora v Celju. Najresnejša pobuda pa je prišla iz Pirana, kjer bo, če bo vse po sreči, že kmalu zavihrala panevropska zastava.

Želimo si, da bi na ta način še bolj okrepili sodelovanje z organizacijami Panevropske unije v sosednjih državah, na prostoru med Alpami in Jadranskim morjem. Takšna politika je povsem v skladu z razvojem v Evropski uniji, ki vzpodbuja regionalno sodelovanje. Evropa prihodnosti bo tudi Evropa regij. Slovenski panevropejci si bomo prizadevali, da bo Slovenija znala izkoristiti prednosti, ki jih nudi čezmejno sodelovanje, še zlasti na področju gospodarstva, kulture, znanosti in izobraževanja.

Drage panevropske prijateljice in prijatelji!

Dovolite mi, da Vas na koncu še enkrat povabim, da se vsak v svojem domačem kraju čimbolj aktivno vključite v naš projekt ustanovitve mreže regionalnih odborov. V našem združenju ni plačanih funkcionarjev. Vse, kar naredimo, naredimo prostovoljno in brez plačila. Toda mi plačila niti ne pričakujemo. Za nas bo največje možno plačilo že to, da bo Slovenija postala enakopravna članica Evropske unije. Z združitvijo Evrope bo izpolnjen cilj, ki so si ga že pred 70 leti zadali dr. Anton Korošec, dr. Andrej Gosar in drugi slovenski panevropejci. To je tudi cilj, za katerega se že dolga desetletja vztrajno bori tudi predsednik Panevropske unije dr. Otto von Habsburg. Njegov boj nam služi za vzor. In že samo dejstvo, da lahko tudi mi damo lasten, četudi skromen prispevek za združitev Evrope, nam mora biti dovolj velika vzpodbuda, da nadaljujemo s svojim delom.

©2005 Slovensko panevropsko gibanje; Zadnja sprememba: 25.10.2006 by INFO.SI