Od 10. do 12. oktobra 2008 je v
Ljubljani potekala mednarodna konferenca, ki jo je
organizirala Slovenska panevropska mladina, na temo
‘Medkulturni dialog’. Leto 2008 je Evropska unija razglasila
za leto medkulturnega dialoga, zato smo se odločili, da je
prav, da tudi panevropska mladina spregovori o temi, ki
zadeva slehernega posameznika. Konference so se udeležili
mladi iz cele Evrope (Španija, Velika Britanija, Francija,
Nemčija, Avstrija, Italija, Madžarska, Romunija, Bolgarija,
Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Makedonija, Kosovo in
seveda Slovenija).
Na konferenci je sodelovalo veliko uglednih gostov, med
drugim kandidat za predsednika vlade g. Borut Pahor, vodja
predstavništva Evropske komisije v Sloveniji ga. Mihela
Zupančič, prof. dr. France Bučar, župan Ljubljane g. Zoran
Janković, prof. dr. Edvard Kovač, paroh Srbske pravoslavne
cerkve v Sloveniji Peran Bošković, doc. dr. Klemen Klun,
vodja predstavništva Evropskega parlamenta v Sloveniji ga.
Nataša Goršek Mencin ter direktor IFIMES Bakhtyar Aljaf.
Konferenco so s predstavitvijo programa predsedovanja Svetu
Evropske unije zaključili veleposlaniki trenutne trojke,
nje. eksc. ga. Chantal de Ghaisne de Bourmont, nje. eksc.
ga. Ivana Hlaslová ter nje. eksc. ga. Inger Ultvedt.
Vsaka predstavitev je poudarila pomen medkulturnega
dialoga v evropskem prostoru, saj je le-ta izrednega pomena
za oblikovanje skupne evropske identitete, ki ne bo
izključevala nacionalne. Evropa je prostor, kjer na majhnem
območju živi zelo veliko različnih narodov, kultur, religij
in svetovnih nazorov. Da bi omogočili sobivanje in obstoj
bogastva različnosti, moramo spodbujati medkulturni dialog.
Vendar medkulturni dialog ne more živeti, če med narodi,
kulturami in religijami ni vzajemnosti, spoštovanja in
priznavanja drug drugega. Tukaj se tako Evropa kot Evropska
unija srečata z vprašanji in dilemami, kakšni so in naj bodo
odnosi med narodi, kulturami in religijami. Zelo pomembno
je, kako posamezna kultura razume in interpretira drugo
kulturo. To v prvi vrsti izvira iz posameznika, njegovega
prepričanja in identitete. In prav v posamezniku, v njegovih
vrednotah in v njegovi identiteti, se skriva moč, da preko
medkulturnega dialoga oblikuje družbeno okolje, v katerem
bomo vsi duhovno napredovali in drug drugega bogatili.
Govorniki in gostje so temo obravnavali z različnih
vidikov, filozofskega, religioznega, sociološkega,
antropološkega ter institucionalnega vidika. Različne
študije primerov, ki smo jih predstavili mladi pa so
konkretno ponazorile, kako medkulturni dialog poteka v
posameznih državah ter Evrope.
Za medkulturni dialog je potrebno najti skupni imenovalec
vseh narodov, kultur in religij. Le-te lahko iščemo v
skupnih vrednotah, ki povezujejo vse kulture. Najti je
potrebno pozitivne elemente vsake kulture in na njih graditi
medkulturni dialog. Poleg tega moramo vedeti, da nista le
Zahod in zahodna miselnost tista, ki sta sposobna
medkulturnega dialoga. Vsak posameznik, narod, kultura in
religija so sposobni medkulturnega dialoga. V nekaterih
primerih ga je potrebno le spodbuditi, kar je bil glavni
cilj konference.
Dejan Hribar
Član Slovenske panevropske mladine
Program
Fotogalerija |
