|
Poročilo s srečanja z gostom |
Poročilo s srečanja z gostom - nj. eksc. g. Juris
Poikans
Slovenska panevropska mladina je v
četrtek, 15. januarja 2009, organizirala januarsko srečanje
z gostom. Tokrat sta bila gosta kar dva, in sicer latvijski
veleposlanik v Sloveniji, nj. eksc. g. Juris Poikans ter
Edvards Seliška, prav tako iz latvijskega veleposlaništva.
Tema srečanja je bila ‘Odnosi med Evropsko unijo ter Rusijo’.
Evropo in Rusijo so skozi zgodovino povezovale različne
kulturne, družbene in gospodarske vezi. Kljub dobremu
sodelovanju pa na obeh straneh obstajajo zadržki, ki vodijo
k medsebojnemu nezaupanju. To nezaupanje ima korenine v
daljni zgodovini, kajti Rusiji je skoraj skozi celotno
zgodovino največja grožnja pretila iz zahoda in le malokrat
iz vzhoda. Na zahodu so bile tiste sile (Združene države
Amerike, velike evropske sile), ki bi lahko Rusiji zadajale
resne gospodarske in politične posledice. Zato se je tudi
Rusija ves čas geopolitično in geostrateško nagibala k
zahodu.
Ko so se evropske države začele povezovati v
eno entiteto (Evropsko unijo), je Rusija v njej začela
prepoznavati staro grožnjo, ki preti z zahoda. Posledično se
to danes odraža v tem, da ima Rusija veliko raje bilateralne
odnose s posameznimi evropskimi državami kot pa z Evropsko
unijo kot celoto. Lep primer tega je aktualna plinska kriza,
saj se ruski politiki in gospodarstveniki večkrat srečajo na
bilateralni ravni kot na ravni oziroma vrhu Rusija –
Evropska unija. Vzrok temu je tudi v Evropski uniji sami,
saj večino časa nameni delovanju nje same in institucionalni
ureditvi. Trenutno je Evropska unija preveč obremenjena z
zavrnitvijo Lizbonske pogodbe na irskem referendumu, kar v
plinski krizi spretno izrablja ne samo Rusija, temveč tudi
Ukrajina.
Vendar se tako Evropska unija kot Rusija
zavedata, kako sta drug drugemu pomembna gospodarska
partnerja. Velik del evropskega blaga je namenjen prav
ruskemu trgu. Evropska unija ima velik delež svojih
proizvodnih obratov ravno v Rusiji. Prav tako pa so ruski
energijski viri usmerjeni večinoma v Evropsko unijo in ne na
vzhod – Kitajski ali Indiji. Kot ilustracija služi primer,
da iz Rusije na Kitajsko vodi zgolj en naftovod in plinovod,
večji in glavni del energetskih poti pa vodi proti Evropski
uniji.
Žal imata Evropska unija in Rusija različne
poglede in cilje na iste stvari. V prihodnosti bo po mnenju
latvijskega veleposlanika ključna naloga vzpostaviti
medsebojno zaupanje, da bosta lahko oba akterja začela
kovati skupne cilje. Začetne korake predstavljajo energetske
poti (Južni tok, Nabucco), saj si bo s tem Evropska unija
zagotovila energetsko varnost, Rusija pa močnejšega
geostrateškega in geopolitičnega partnerja.
Dejan
Hribar
Fotogalerija...
|
|
|
