Novice

Slovensko panevropsko gibanje je 3. februarja 2021 organiziralo prvo vsebinsko razpravo. Namen razprave je dvojen: na eni strani angažirati tako člane kot simpatizerje panevropske ideje, da se aktivno vključijo v razpravo, na drugi pa razpravljati o točno določenem aktualnem izzivu. Tokratni aktualni izziv je bila prihodnost Evrope, ki je temeljil na govoru predsednika Avstrijskega panevropskega gibanja, Karla von Habsburga, ob njegovi 60. letnici.

Ni dvoma, da se Evropska unija sooča z večplastnimi izzivi, kako naprej. Ena izmed rešitev bi morda lahko bila uvedba skupne evrske obveznice, saj je kot evropska monetarna unija nima. Tu se močno razlikuje od ameriškega finančnega sistema, predvsem, ko pride do državne intervencije. Druga ideja, o kateri se razpravlja na več nivojih, je uvedba digitalnega davka. Na tem področju se bodo morale države članice Evropske unije poenotiti, saj gre za nadnacionalni izziv.

Na novo bomo morali določiti podstat, na kateri bomo gradili evropsko prihodnost. Če smo do sedaj kot najvišji cilj blaginjo, ki je bila neposredno vezana na gospodarski razvoj, se je sedaj to obdobje počasi izteklo. Pred evropsko finančno in gospodarsko krizo, begunsko krizo in sedaj COVID-19 krizo, je bilo načelo solidarnosti eno ključnih evropskih načel. Te tri krize so jasno pokazale, da države članice Evropske unije niso pripravljene graditi evropski prihodnosti na načelu solidarnosti.

Oblikovanje evropskih politik je postalo nekaj, kar je državljanom tuje. Bruseljski besednjak je postal navadnim državljanom nerazumljiv, kar posledično pomeni, da ljudje ne moremo in znajo poistovetiti s politikami, ki jih oblikujejo t. i. evrokrati. Po podatkih Economist Intelligence Unit se indeks demokracije v Evropi znižuje, kar je skrb vzbujajoče.

Področje digitalizacije odpira vrsto vprašanj, predvsem v smislu, kakšno digitalizacijo želimo imeti in kako jo razumeti. Ali lahko Evropa oblikuje svoj sistem razumevanja digitalizacije, ki bo drugačen od ZDA (mehanizem državljanov pred totalitarno državo) in Kitajske (uporaba digitalizacije kot instrument politike). Evropi manjka predvsem umeščenost med velikimi svetovnimi silami. Namesto, da se utapljamo v ideološko-političnih temah, bi se morali posvetiti strateškim rešitvam.

Govor Karla von Habsburga je odprl nekatera pomembna vprašanja, ki smo jih strukturirali na naslednji način:

1. Govor lahko razdelimo na dva dela: teoretično-zgodovinskega ter javno-političnega. Iz govora ni jasno, kako specifični predlogi za oblikovanje politik odražajo evropski teoretično-zgodovinski okvir.
2. Teoretično-zgodovinski del govori v prid trem idejam, ki so botrovale evropskemu združitvenemu procesu - družbena odgovornost, blaginja in solidarnost. Medtem pa govor kot celota temelji na klasičnem liberalizmu. Ali je iz tega mogoče razbrati začetek težav EU?
3. Kaj lahko in mora Evropa storiti, da se izogne prejšnjemu izzivu, ki lahko vodi do še večjih problemov kot so Evropa dveh hitrosti, odsotnost skupne zunanje in varnostne politike idr.
4. Trije konkretni predlogi evropskih politik morda ne rešujejo ključne težave EU, kar nakazujejo naslednja dejstva: vse države članice nimajo evra, skupne evropske obveznice ne morejo ustvariti brez močnih politikov, medtem ko je COVID-19 kriza pokazala, da lahko ustvarimo dovolj sredstev tudi brez njih.
5. Dobre ideje so premalo, če za njimi ni pravih ljudi, da bi jih izvedli. Kako rešiti težavo negativne selekcije politikov na ravni EU?

Na njih smo skušali odgovoriti z avtorjem besedila o prihodnosti Evrope, Karlom von Habsburgom.